Za nekatere stvari človek pač ni naret
Pridejo trenutki, ko se resnično počutiš, kot da nekam ne spadaš, kot da so ti nekatere stvari tuje, kot da ti grejo neke stvari na živce in kot da se v nekaterih trenutkih preprosto ne počutiš fajn na določenem kraju. Človek to enkrat ugotovi, vendar rabi kar nekaj ponovitev ene in iste situacije, da se zave, da mu le-ta resnično ne odgovarja in ga dela samo živčnega in prav nič drugega.
To se je zgodilo tudi danes ponoči, ko je bil v enem izmed študentskih domov študentski žur, ki se odvija ne vem katere torke vse v letu v tem bloku. Ker smo bli ravno povabljeni, da pridemo tja, sem seveda šla…čeprav sem še danes popoldan mislila, da gremo samo na obisk, kjer se bomo meli fajn kot zaključena družba. To bi še nekako šlo…vendar pa mi je vse padlo dol v trenutku, ko sem izvedela, da bo točno takrat tudi tisti “slavni” žur. Na tem žuru sem bila do zdaj samo enkrat…in takrat sem skoraj znorela, ter se predčasno pobrala domov. Slabi spomini so ostali, zato mi je tudi danes popoldan, ko sem zvedla, da bo zopet ta žur, razpoloženje, ki je bilo prej sicer odlično, vidno uplahnilo. Pa sem si misla, da ne bom delala čudnih frisov po nepotrebnem in da je morda takrat bil samo tak slučaj, da mi ni bilo fajn in da morda tokrat pa le ne bo tako nevzdržno. Pa sem se v resnici zmotila.
Preprosto nisem nareta za te vrste zabav…na začetku se še neki trudim, pa poskušam ostat dobre volje, ampak to slej ko prej uplahne…take vrste zabav mi grejo na živce (sej ne rečem, da ljudje ne uživajo v njih, da ne bo kdo narobe mislu), meni osebno na takih zabavah ni fajn in se počutim kot največji terc tam in se nikakor ne morem vživeti…nikoli se nisem mogla in se najbrž tudi nikoli ne bom mogla. In pol samo slonim kje ob strani in opazujem folk, ki je iz minute v minuto bolj pijan in si mislim:”kaj mi je tega treba?”…nakar slej ko prej ugotovim, da mi tega dejansko ni treba in se poberem domov. Ob tem občutim zares olajšanje in se kar bolje počutim.
Uživam v dobrem žuru, odlični gavdi…res uživam…vendar taka “trashy” vrsta zabave za mene nikoli ne bo sprostitev…ne maram kletnih prostorov, kjer so vsi tam samo zato, da se ga napijejo in potem kao plešejo v neki smrdljivi in zakajeni kleti, ne maram takih kao študentskih zabav, kjer se pije in kadi po hodnikih dokler se še komaj kaj vidi, ne maram tega, da človek ne ve a še sploh diha, ker se mu dim zajeda v pluča, ne maram tega, da si skoraj prisiljen piti kr neke stvari, ki jih pol itak ne spiješ, ker ti ne pašejo…preprosto nisem te vrste človek.
Uživam ob dobri zabavi v prijetem lokalu z ljudmi, ki jih imam rada…to je zame užitek, sprostitev in dobra gavda…vse ostalo…not my style!