Veliko pisanih jajčk, čokoladnih zajčkov, potice in hrena…pa vsega kar sodi zraven

Joj, zdej mam pa že hudo slabo vest…mislim, da je od mojega zadnjega vpisa na blogu minilo že kar 10 dni:S Katastrofa! Res ne vem zakaj se človek naenkrat tako zapusti in se mu ne da niti enga samega zapisa narest…ma ja, je že tako.

cute_baby_bunny.jpg

Pa smo dočakali tudi letošnjo veliko noč…kot pričakovano nas je zadela v vsej svoji veličini in potem smo se z napolnjenimi trebuhi počasi odvlekli proti domu. Takšen je seveda protokol vsako leto - jej, dokler še komi dihaš, končaj, ko že skoraj bruhaš…ko se vsa stvar malo poleže si privošči vsaj še malo. Ah ja, ta praznična prenažiranja so mi bila vedno pravzaprav všeč…vsi prisotni za mizo v stiski odpirajo pasove in gumbe na hlačah, se “zgražajo” nad količino jedi pred njihovomi nosovi (vključno z mano seveda:P), a potem brezbrižno segajo po vedno novih dobrotah, dokler pač nekdo ne oznani, da je nažiranja konec in se gre domov. Zares zanimivi in hecni običaji! Pa pridejo in grejo, tako da človek lahk živi naprej normalno, sicer s kar precejšnjo zalogo raznovrstnih sladkih pregreh, ki ga spremljajo vsaj še nadaljni teden dni…včasih še celo kaj dlje.

easter_eggs_sweater.jpg

Razen tega se ne godi nič kaj posebno pretresljivega in pomembnega…v času v katerem se nismo slišali sem uspešno opravila en izpit (wiii), oddala par pisnih poročil, kakšno seminarsko, se dejavno udejstvovala v službenem življenju, dobila plačo in svojih 5 minut slave na televiziji:))
Mah, sej mi je kr malo nerodno, ker so me vsi vidli, pa dobro…sej konc koncov tudi zato sem šla. Z Nežo sma se namreč spravle na snemanje oddaje Piramida. Oddaja mi je itak kar precej všeč, sploh če so zanimivi in nasprotni si gostje, da je v studio “vroče” in se krešejo iskrice med različnimi mnenji. Nekega lepega popoldneva sma torej odposlali mejl, v katerm sva povpraševali, če se je kot gledalec mogoče pojaviti v studiu in naslednji torek že sedele na sivo oblazinjenih klopeh v studiu na RTV Slovenija. Kar zanimiva izkušnja morm rečt, čeprav res ne vem zakaj me je bilo treba snemati tako odblizu, ko sem se prav neumno režala nekaterim pripombam, ki jih je izrekel gospod Tof. Ah ja.
Kar se tiče tega prisustvovanja snemanjem teh oddaj je potrebno izpostaviti še to dejstvo, da vsa zadeva niti ni kar tako…to ni boj, to je mesarsko klanje…Ko sva prišli tja, se je tam že trla množica nadobudnega občinstva - šlo je večinoma za starejše ljudi, ko so čisto evforično pričakovali, kadj se bodo odprla vrata in nas bo prijazni uniformirani gospod spustil noter. Presenečeni sva za trenutek obstali na mestu, ko se je zapora dejansko odprla in so naju pod rebra v trenutku zbodli komolci mimo se rinečih penzionistov, ki so na vsak način hoteli biti prvi v studiu. Po hodniku so se skorajda podili z neverjetno spretnostjo in se prerivali mimo nas, ki smo pač čisto noralno šli noter in nekateri sopihali, kot da gre najmanj za olimpijado. Ne vem no, sej vse lepo in prav, ampak čemu taka ihta? Vsak bo dobil svoj sedež no…ne se vendar tako prerivat. Potem se je boj nadaljeval v silni želji po izbiri najboljšega sedeža (tistega, ki bo največ pokazal, kjer boš največ po televiziji). Gospe in gospodje so se vztrajno prerinili do sedišč in ponosno razlagali, kako niso prvič na teh usnejnih sedežih. Tut če ne, res da! Da je bila mera polna, so iz torbic potegnili še šminke, ogledala, glavnike in stilska preobrazba se je začela (kajpak, na televiziji pa že ne bomo izgledali slabo)…malo počesat štrleče lase, malo šminke na usta, pa malo na lica, pa seveda še malo razmazat, se prisiljeno nasmehnit v ogledalce…in gospe so se skrivno nasmihale same sebi, vidno zadovoljne s podobo v ogledalu. Ah ja, če bi rekla, da naju ti prizori niso zabavali, bi se seveda zlagala, poleg tega pa sva tudi midve, brez da bi dirkale po hodnikih, se suvale pod rebra in šminko razmazale po vsem obrazu, bile del oddaje. Bilo je lepo:) Morda se pojaviva še kje.

Tako, ker me čaka delo, se bom poslovila…morda naj sama sebe opomnem, da sem čisto preveč zanemarila svoj fotoaparat…blog je brez slik veliko bolj pust.

Lep dan in fajn jejte!;)

Lena

One Response to “Veliko pisanih jajčk, čokoladnih zajčkov, potice in hrena…pa vsega kar sodi zraven”

  1. Gospa Bobek says on :

    Js pa morm priznat, da letos niti ne opažam takega prenažiranja! Še js sem čist pridna…še niti ene čokolade nisem pojedla!
    Pa pozabla si še dodat, da ta bica, ki je tk extremno pretiravala s šminkami, še vedla ni kdo so gostje (ne sam, da ni vedla za trenutno oddajo, ampak v resnici ni vedla, kdo ti ljudje sploh so)!
    Dober tek!

Leave a Reply