There goes another day…
Pa je minil še en delovni dan. Kar navadila sem se že na to, da zjutraj vstanem in grem delat. Tudi na Klipingu mi je že vse domače, tako da ni nobenega problema. Mislim da bo vse super in da bom (vsaj nekaj časa) zadovoljna:) Glavno da si js našparam za Tajsko, pa še nekaj malega za sproti in to je to.
Problem je samo ta, da sedaj trpim pomanjkanje denarja in se že skoraj cel teden prehranjujem s solato. Sej je dobra, zelo je dobra, sam problem je v tem, da ko se najem, sem sicer sita, ampak se mi pa obupno zlušta neke prave hrane. Ali v najboljšem primeru samo kaj sladkega:)
Ma sej bo, ko bo mal denarčkov prišlo bo vse bolje, do takrat bom pa že potrpela;)
Joj, komaj čakam da grem jutri domov…pogrešam že moje koroške prijatelje, Damjana, družino…naravni vonj Koroške;)…predvsem pa pogrešam Suši! Njo pa najbolj pogrešam…sej vem da bo Dami zj užaljen, ampak jo res!:( Njega vsaj vsak dan večkrat slišim po telefonu (morda bi ga manjkrat če mi ne bi vsak drug pogovor dol zabrisal slušalke;)), s Suši pa nimam nobenega stika:( Ma, kk stisnala jo bom jutri, pa komaj čakam, da me v soboto zjutraj zbudi s predenjem ob moji glavi. Rada jo mam, najbolj! Ker je res najlepša, najbolj prikupna in sploh najboljša muca ever!
Komaj čakam v glavnem, da grem domov!!!!