Jah tako je to…spet nam je dež zasral smučarijo. Bo treba vse skup mal prestavit, če bo sploh še kaj snega. Mam filing, da je postalo absolutno pretoplo in da ima sonce absolutno preveč moči, da bi si še lahko obetali neko ultra sneženo in mrzlo zimo. Jah, po pa nč, če nočjo. Bomo se pa s čim drugim zamotli, če s smučanjem ne.
Zdej sm bla itak 2 dni v Ljubljani, ker sem mela delo. Pa sem vsak dan z velikim veseljem odpičila nazaj domov. Ko smo enkrat kr dolgo časa na Koroškem, se tako težko prestavim zopet v Ljubljano. Težko mi je zapustit te kraje in it v mesto. Pa davč od tega, da bi mi blo tam slabo…Ljubljano mam rada in se mam lepo tam…pa vendar, na Koroškem se človek počuti tako domače in prijetno, da kr ne bi šov. Večina ljudi, ki jih poznam svojo Koroško naravnost obožuje…ne da je kaj posebnega, ampak je pa tako prijetno domača, nezahtevna, zelena in odmaknjena, da je ravno zaradi tega tako lepa. Radi mamo koroško špraho, koroške ljudi, pa čeprav včasih klejemo, ker je govoric tolk, da bi jih človek lahko rezal in če ni previden enkrat še za sebe ne bo vedel, kaj je v resnici počel in kaj ne…Eh, smešno je…in ne glede na vse, domov se bom vedno rada vračala.

Spomnim se, da smo v gimnaziji komaj čakali, da se poberemo iz tega “kmečkega sveta”, da izkusimo mesto, kjer bi se počutili tako pomembne, velike in odrasle in za trenutek pozabili na otroška leta, strgane in umazane hlače, ko smo se cele dneve podili po travnikih in gozdovih…pa vendar, že prvi meseci v Ljubljani so nas naredili v ponosne Korošce (vsaj večino izmed nas), ki v glavnem mestu ne oklevajo ampak prav ponosno, trdo in glasno povejo svoje mnenje v čistem dialektu brez da bi sploh pomislili, da česa morda kdo ne bo razumel…jah, njihov problem:)))

Včasih nisem razumela patriotizma, nisem razumela kako si lahko na nek specifičen kraj tako navezan…ampak je res…bi živela kje drugje kot na koroškem? Bi,…ampak težko. Bi živela kje drugje kot v Slovenijii? Bi,…ampak še veliko težje. Bi živela kje drugje kot v Evropi? Bi…ampak ne bi zdržala dolgo. In tako naprej…človek se pač naveže…ima rad…spoštuje…kraji se pravzaprav ne razlikujejo dosti od odnosov z ljudmi, pač pa so z njimi tesno povezani…določen kraj te povezuje z določenimi ljudmi, dogodki, stvarmi…ki jih imaš rad, ki se jim ne upaš in nočeš odrečt…brez katerih bi bil izgubljen.

Pa dosti teh globokih misli, ki res ne vem od kod so prišle…ampak so že mogle prit. Mogoče sem pa prav to hotela danes povedati:)

Kakorkoli že…lep večer vsem!:)

This entry was posted on Wednesday, February 7th, 2007 at 8:07 pm and is filed under Razno. You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. You can leave a response, or trackback from your own site.