Pa dej budilka, kaj se ti je zmešalo???!!! Ma dej, ni šans da že zdej vstanem…ma, ne…sploh…ma sploh ni šans…oooo, sej vem da morm…ne bojo me menda čakali…ne, ne smem zasrat…o, vstani, vstani, vstani….
Približno takšne misli so se mi podile po glavi danes zjutraj okoli 7.ure, ko sem se morala dvignit iz tople postlce in sladkih sanj, saj smo morali ob 8h bit že v Ravnah, pripravljeni in v nizkem štartu za gradnjo gradov. Tut Suši je začutla, da rabim pomoč pri vstajanju, zato me je vsake par minut prišla zbudit v upanju, da se bom le zmigala pokonci. In sem se…čeprav s težavo in zopet z mislimi, kaj mi je tega bilo, pa vendar s pričakovanjem kakšen dan je pred mano in upanjem, da bo le ta krasen.

Na gradovih po Peco sem bila letos prvič…prvič kot dejanski udeleženec gradnje, kot tudi prvič nasploh. Res se mi je dopadlo. Ko je bila ura 10 smo se prelevili v majhne otroke in se oboroženi z rokavicami, šali, lopatami in kombinezoni podali v izdelavo snežnih skulptur.

Našo skupino je sestavljalo 7 ljudi…3 punce in 4 fantje. Najbrž ni odveč povedat, da smo ble punce tam bol kot ne za okras…sej smo malo pomagale, sam fantje so se izkazali za večje strokovnjake na področju gradnje…kaj bi jih torej me pri tem ovirale;) Tako je nam pripadla vloga “stafrjev”, ko smo morale snežne bloke nekako spojiti skupaj z mešanico snega in vode, ki je učinkovala kot nekakšne beton, kot tudi vloga končnih oblikovalcev fines…raznih okenj in podobnega, poleg tega pa še vloga kuhalcev vina. Ta del se nam je v bistvu najbolj dopadel in smo se pridno grele na sončku in ob vinčeku. Meli smo se res krasno, moram rečt…

Bil je čudovit dan, sonček je sijal tako močno, da bund praktično nismo potrebovali in smo cel dan skakali naokoli v puloverjih. To se mi je zdelo super, saj sem se že na vse možne načine pripravila na to, da bom totalno zmrznila…pa nisem, niti malo.:)

Po zaključku dneva, smo si ogledali vse nastale mojstrovine…moram rečt, da so bili nekateri gradovi zares fantastični. Prav tako gre hvala nekaterim izredno zanimivim idejam (ne gradom). Jasa pod Peco se v tem času res spremeni v pravljico, posebej takrat ko pade mrak in se prižgejo bakle in svečke. Kdor si teh gradov še nikoli ni prišel pogledat mu ogled res priporočam, ker je ful fino.

 

Bom dodala še nekaj vizualnih utrinkov današnjega dne…potem grem pa v postlco…ja, zaspana sem:) Lahko noč!

This entry was posted on Saturday, February 3rd, 2007 at 11:44 pm and is filed under Razno. You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. You can leave a response, or trackback from your own site.