Izpiti so za mano…vsaj zaenkrat! Za oba izpita ta teden moram rečt, da niti nimam tako zelo slabega občutka. Če mi lepo rata, mam res veliko srečo…lahko bi 100% zagotovila, da mam več sreče kot pameti. Pa ja, zakaj pa ne:) No sicer pa, ne bom prehitro govorila in kaj napovedovala, ker dokler ni rezultatov itak ni nč ziher.

Danes sem prvič letos zagledala sneg…sem mislila, da si ga sploh ne želim, ampak pogled na belo pokrajino skozi okno ima vsekakor poseben čar. Vsemu da tisto skrivnostno umirjenost, milino in nekako tudi romantičnost. Profesor za matematiko v gimnaziji je vedno rekel, da je sneg fajn. Kao da je lepo, ko prekrije vso sranje izpod njega. Mislim, da je uporabil točno te besede:)

S snegom se je prvič zares spoznala tudi Suši. Js sem ji malo ponagajala in jo vrgla na “travo”, pa je mala en čas kar stala in opazovala (ta čas je bil sicer dolg le kakšno sekundo), pa vendar je delovala nad belo stvarjo kar precej presenečena…to bo še zanimivo jutri, ko se bo s tem soočala podnevi. Trenutno se ji vsekakor ne ljubi podit zunaj naokoli, raji tu v moji sobi razmetava razne papirčke, mi cota šale in ovohava kavbojke. Ravnokar si je za svoj najnovejši plen izbrala en obesek za ključe in ga ponosno nosi naokoli. Res je prisrčen mali razgrajač!:)

Upam da bo jutri lep dan…ker ni pa lepšega kot sončni beli zimski dnevi. No morda je lepši le kristalno čist dan na morju, ampak ok…zima ima svoje posebnosti in lepote. Krasno bi torej bilo, da bi me jutri zbudil sonček in da bi lahko malo uživali v zimski idili. Morda pa le…

Lahko noč…