Sam še dans gremo spat
Tik pred zdajci še zadn vpis v blog, predn gremo…Čez 24 ur bomo namreč že leteli proti Tajski. In kakšni so občutki? Hmmm…pravzaprav jih sploh še ni kaj posebej…trenutno vem samo to, da sem ful zaspana nič drugega:) Malo vso stvar zagreni samo to, da morm zdej še tolk časa bedet da napišem seminarsko, ki jo morm zjutraj odposlat…blak, prav ne lubi se mi.
Sicer pa je vse parajt, vse spakirano, vse urejeno…le odpravit se je še treba. Čeprav me skos grabi neka panika: “Kaj sem pozabla???!!!”, ampak kljub vsemu mislim, da mam vse. Če ne bom pa kupla.
Nič, pravzaprav sploh nimam nekih besed več…upam na lep sončen dan, dobro voljo in mirn let…to je to. Pa lahk sam najbrž še napišem pesmico, ki sta mi jo za na pot zapele Neža in Monika in se mi je vsa stvar zdela silno prisrčna in prikupna morm rečt…gre pa pesmica tako:
Zbogom zdaj, moja lepa Koroška vas,
čakal težko bom da mine čas.
Ko se vrnem spet mi bo lepo,
vrnem se domov v Slovenijo.:)
Nič, si pišemo s Tajske, upam da prav kmalu.:)
PS: Damjan, rtm ful…2 leti je pa že kar nekaj;)