Moje mesto sanj

Takole…ura je 5. zjutraj…js sem tako zaspana, da sploh ne vem več če še sploh želim…očitno bo izdaja dnevnega časopisa, ki ga moramo izdelati za fax zares zelo zelo podobna resnični…tisti, ki izide v zgodnjih jutranjih urah in nam jo raznašalec že preden se zbudimo zatakne za kluko. Sam js res nisem narejena za to bedenje…preprosto mi naredi tako zmedo v glavi, da se mi vse kr tk vozi. Beda.

Danes je bil sicer kar zanimiv dan…no, včeraj v bistvu. Spet sem spoznala, da v življenju človek kar pogosto naleti na presenečenja, ki mu čist zamajejo svet pod nogami. Ampak človek tudi odgovore nanje že pozna, pa bo vendar še malo razmišljal:) Ker mu tako preprosto paše.

Pa guess what…moj navdih je nazaj.:) Vsaj mislim, upam in želim…ah ja, zdaj bo spet vse lažje:)

Za konec naj rečem samo še to…res mam zlatega brata.

Lahko noč, (upam da kmalu:s)

Lena