…ne ne, ne js…nekdo drug…bolj fajni, luškan, prisrčen…droben…topli, dišeči in samo moj…no, pa Damjanov seveda:)

Do tja je seveda še daleč in zgodilo se bo še marsikaj, predvsem meni, ki že zdaj to zelo občutim. Tudi Damjan posredno, ker sem (predvsem zadje nekaj dni) hudo tečna…hormoni, se tolažim:P

Sicer se še vedno sama spopadam z vsemi novimi občutki, ki me prevevajo…od tega, da se zbudim lačna, hkrati, pa mi je slabo, da najraje sploh ne bi vstala iz postelje, do tega, da sem že navsezgodaj popolnoma utrujena in bi po kake pol urce šla najraje kar nazaj spat…spopadam se s čudnim čustvovanjem, ki mi gre pravzaprav na žive, ko me vse tako gane ali pa prizadane…spopadam se z občutkom tečnosti, ki ga nočem, ampak si pa pravzaprav sploh ne morem pomagat. V glavnem…precej pestro je…že sedaj:)

Precej zmeden je najbrž tudi Damjan, ki imam občutek, da še sploh ni dojel, da se to zares dogaja in misli, da sem samo preprosto smotana…ampak sej bo…mislim, da mu bo zelo kmalu jasno, da se dogaja nekaj čudovitega. Potem bo srečen tako kot sem srečna js in vse moje muhe bo prenašal veliko lažje…zagotovo.

Zdržim še tole čudno razpoloženje kakšen mesec…potem pa bo spet lažje…samo toliko, da se navadim. Vesela sem pa itak že zdaj tako, da bolj ne bi mogla bit.

Trenutno si želim samo to, da bo moje malo bitje lepo raslo…da bo vse ok…to je vse kar si želim…

Lep dan,

Lena

This entry was posted on Monday, February 23rd, 2009 at 6:02 pm and is filed under Razno. You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. You can leave a response, or trackback from your own site.