Skoraj da je že praznik…tisti moj, najljubši, najbolj dišeč in prijeten…zakaj se torej danes počutim tako zelo bedno?! Kr nekam otožno in žalostno, da bi mi lahko kar solze silile na oči. Kakšna beda…tudi vreme ne pripomore ravno k izboljšanju tega počutja, ko pa je ravnotako neko sivo, pusto, žalostno…

Spet ne bo nič z belim božičem, spet bom mokra od nog do glave, ko bom šla na sprehod…bljak, pa tako lepo je že bilo.

Tako rada bi spremenila neke stvari, pa jih ne znam, ne morem, ni odvisno od mene ali pa ni v moji moči, da me le-to občasno potolče na tla…ne maram biti sama…res ne…:(

…svet pa je v trenutku lepši, ko pogledam v dve majhni lučki, lepi, lepi mali modri očki…polni brezpogojne ljubezni, čistosti in blažene naivnosti…she is just perfect…moje malo zlato sonce…tako zelo rada jo imam!

This entry was posted on Wednesday, December 23rd, 2009 at 10:48 am and is filed under Razno. You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. You can leave a response, or trackback from your own site.