Na zasneženih poljanah (2.del)
Za mano je še en čudovit dan…pa ga sploh še ni konec.:) Take dni človek res mora imet rad…
Zjutraj smo sicer vstali zares zgodaj in se odpeljali proti Partizanki. Obetal se je zopet čudovit, sončen dan in komaj smo čakali, da se poženemo po smučišču. Razen malo os v Damjanovi riti (beri:bil je malo siten:)) smo se imeli odlično. Nastalo je tudi par fajnih fotk, ampak moramo drugič več slikat, definitivno. Upam, da nam bo zima naklonila še kaj snega, da bomo lahko tudi drug tedn še kaj smučali in bordali, ker ga je od torka kar precej očitno zmanjkalo, pa vendar je bila proga kljub vsemu super.
Smeha je bilo ogromno, sploh z Nežo sma si naredile še posebej uživantsko smuko, s postanki na toplem in prijetnem sončku.:) Mormo še it, ker je blo res fino.
Drgač pa se ni zgodilo nič kaj posebnega, popoldan sma se z Než podale še v mesto malo pohajkovat naokoli, kar je tudi čisto pasalo. Ugotavljama, da nama nikoli ne zmanjka tem za pogovor in da pravzaprav niti minute ne znama bit tiho.:) Ja, dogaja nama.:) Včeraj sma - po tem, ko sma cel dan preživele skupaj in razvile marsikatero, morda komu nerazumljivo teorijo (ki pa se je danes izredno potrdila) - zvečer morale še vsaj 2x govorit po telefonu, pa še potem bi si lahk kaj povedale. Morda je to res čisto pretiravanje, ampak men je kr všeč in predvsem smešno.:)
Kasneje zvečer pa me čaka še večerja v kitajski restavraciji s Silvijo in Zokijem. Se že zelo veselim, ker bo po moje zopet super:)
U, pa seveda ne smem pozabiti tudi na to, da sem danes prejela še rezultat zadnjega januarskega izpita, ki mi je zopet pričaral nasmeh na obraz. Ic ofišl, sreče mam več kot pameti. Nardila sem 2 od 3 izpitov in to super, tako da imam sedaj narete že 3 izpite. Super! Sicer, ko človek reče “še samo 10 mi jih ostane” ga sicer kr mal stisne, ampak mislim, da bo konec koncev vse šlo super. Vej da gov mi, torej!:)
Tako, to bi bilo to…mejte se fajn!
PS: Jutr gremo pa pod Peco delat snežene gradove…u to zna bit tut zanimivo…boh ne dej pozabit fotkiča!!!