Mhm, bo kar res da je jesen
Zunaj celo neko turobno vreme, jaz zavita v koco na kavču delam za službo…zebe me, v ozadju se greje električni radiator. Medtem mrzlično preklapljam kanale na TV, da bi našla kaj vsaj približno zanimivega. Sam zdej je ravn tak čas, da itak ničesar ni. Povsod samo reklame v katerih si babice nadevajo kozmodisk ali pa si gospe srednjih let pulijo dlake na obrazu…skratka, nič pametnega.
Ne morem se ravno pohvaliti s kako delovno vnemo…delam pač ker moram, ker je treba narediti to kar je, drgač bi najraj delala vse kaj drugega. Predvsem me pestijo misli o moji študijski usodi, saj sem si letos dovolila eno usodno napako in si tako lepo in čist na kamot zasrala letnik. Ker sem dosle vedno imela nekako srečo, sem se zanašala na to da jo bom imela tudi sedaj, vendar mi je spodletelo. Vem da sem sama kriva, ampak se zato ne počutim ne slabš ne bolš. Kako se bom zdj vn spacala še ne vem, dejstvo pa je, da trenutno krvavo rabim študentski status, tako da bo treba nekaj naumit…kaj še ne vem, saj mi je po vodi splavala tudi back up varjanta…vpis na eno izmed višjih šol. Zdej se lahko samo tolčem po moji buči in si govorim kako sem lahko to dopustila, pa vem da mi ne bo pomagalo, zato ne bom storila nič. Upam da se zgodi nekaj, kar mi bo odprlo še ena vrata…in me rešilo iz tega položaja. Pustimo se presenetiti…malo je še časa (*se nonstop tolaži in čaka na najbolše*)
Mojo bogo malo Aško je kar iz lepega doletelo šepanje. Čemu in zakaj še ne vemo, pa tudi po današnjem obisku veterinarja si nismo nič bolj na jasnem. Vse sicer kaže, da je vse skupaj posledica hitre rasti, ampak me vseeno žre, ker je mala res moj svet in nočem da gre karkoli narobe. Sicer ni hudo z njo, ona bi kar veselo norela naokoli in se mi zdej kar malo smili, ko mora malo več počivati kot sicer. Jo pa pač še malo več crkljamo. Tukaj pa nekaj slikic, kako se mala bejbika valja po kavču. :)
Aškec gleda TV
Aško je malo zmatran:)
Se bom malo obliznala…:P
Zeh zeh…:)
Lep dan,
Lena