Kar tako malo…
Danes se mi čisto nič ne lubi…niti se ne počutim pretirano fino…najraje bi kar ležala, pa pustila času, da gre mimo mene, pa se mi odkrito rečeno, niti to ne da:( Kaka beda v bistvu. Sama sreča, da vem, da imam v bistvu delo in da se bom v to tudi prisiljena vsaj malo zmotivirati.
Toliko imam različnih misli in idej v glavi, ki sploh ne vem kam sploh sodijo, katera ima prednost in kam naj jih sploh uvsrtim. So sploh pomembne, ali so pač kar tako. Sej po svoje niti ni pomembno…tam so in tam se nabirajo in čakajo, da nekaj naredim z njimi. Tudi za to bo še čas, vem da bo.
Veliko razmišljam v svojem življenju, o stvareh, ki postajajo pomembne, čeprav sploh ne vem kdaj so to postale, o spremembah, ki me niti malo ne begajo, o odgovornosti, in o tem kako se vse spreminja. So določene stvari, v katere ne verjamem več, in so tiste, ki se zdijo bolj in bolj dosegljive ter vedno bolj mogoče. Ugotovila sem, da so nekateri pojmi in stvari na tem svetu preprosto precenjeni, izmišljeni, napihnjeni, da bi se lahko neki brezvestni ljudje počutili bolje in pomembno. Kako zanimiva so pravzaprav nekatera spoznanja in nekatere stvari za katere bi še pred nekaj časa prisegla da so mi svete. Zares, prav hecno…
In če lahko taka spoznanja človeka na začetku kar malo prestrašijo, se na koncu zazdijo edino normalna in pravzaprav sploh nič strašljiva. Pripomorejo namreč zgolj k temu, da člove prisluhne v prvi vrsti sebi, šele za tem so na vrsti drugi…šele tako je mogoče, da človek spozna, da pa ima sam sebe pravzaprav zelo rad, da je v bistvu dober človek. In v tem pravzaprav ni nič strašljivega:)
Dobro je če veš, kaj si v življenju želiš…seveda, nikoli ne moreš vedeti kaj boš na koncu zares dobil, ampak lepo je imeti neke načrte, na glas sanjati in se veseliti slehernega znamenja, da te sanje niso več tako daleč…ker če dobro premislim, zakaj nam pravzaprav ne bi bile dosegljive sleherne sanje tega sveta? Morda zato ker so sanje? Ne verjamem, sanje, mislim tiste zavedne, so le odsev naših želja, ki pa so v vsakem primeru uresničljive, če smo le dovolj zmotivirani in si jih zares želimo. Ko odkriješ kdo si, kaj si, kaj so stvari, ki te delajo srečnega in katere so tiste, ki so ti pravzaprav popolnoma odveč, vidiš, da je vse skupaj pravzaprav v tvojih rokah in da si ti tisti, ki si bo krojil lastno srečo…na tak način ti ne more spodletet, preprosto ti ne sme.
Čeprav se danes ne počutim najbolje in me v grlu nekaj prav neprijetno žgečka in je moja glava nekoliko težka, zato nisem slabe volje. Pravzaprav mi dan takšen kot je čisto paše. Jutri, bo spet lep dan…upam da tudi poln sonca…da gremo malo na zrak:)
Bodite lepo,
Lena