Kaj češ drezat, ko pa nimaš kaj…
Moje počutje današnji popoldan je res čudno…bi delala, pa nimam volje, bi pisala, pa nimam navdiha, bi preprosto malo zaspala, pa se mi zdi škoda časa…hotela bi razmišljati, pa je moja glava povsem prazna. Pravzaprav me začenja malo boleti, pravzaprav se sploh ne počutim najbolje, pa tudi moje veke so nekam sumljivo težke…
Danes bi naj bil produktiven dan, pa je bil vse prej kot to…no vse prej ravno ne, tako malo pa spet nisem naredila, mi bo pa zopet ostalo na grbi tisto nekaj kar delam že kar nekaj časa. Vse kar rabim je kako urco navdiha in malo lažjo glavo, potem bo vse takoj na svojem mestu - zagotovo.
To vreme tukaj v Ljubljani mi začenja počasi iti rahlo na živce…že začetek dneva je čist preveč “energetsko poln”, ko odpreš oči in te kar zabolijo od te preklete sivine. Ne maram vstajati v taka jutra, kot se ne maram zbujati sama. Ampak, ko se človek enkrat že spravi pokonci in se odpravi v širni svet, ponavadi nič ni več tako sivo kot se je zdelo prvi trenutek. Na koncu se lahko imaš prav fino. In ponavadi se dejansko imaš:)
Mah, sej sploh ne vem kaj naj napišem…moja glava je prazna in občutek imam da se bo razpočila kot prenapihnjen balon, če bom še malo drezala vanjo. Zato bom raje pogledala kako nadaljevanko in se malo vlačila tukaj po postelji, jedla sladkarije in si domišljala, da pravzaprav itak nimam kaj za početi in da mi je dolgčas. Ja prav to bom naredila - dolgčas mi bo. To mi ni bilo zdaj že kako leto po moje:) Jupi, imam plan…se beremo kdaj drugič, zdaj se moram dolgočasit;)
Lep dan,
Lena