Izpiti in prepoln avditorij
Ma spet se spravljam pisat blog že cele 3 dni.:) Pa se spravim zraven, pa se vedno nekaj zamotim in potem pozabim.
Izpitno obdobje se zame zaključuje z današnjim dnem…uradno imam pogoje za 3. letnik in le še današnji izpit mi manjka, pa bom imela opravljene vse izpite tekočega letnika, kot tudi vse izpite za nazaj. Vse kar moram potem storiti je le to, da oddam še 2 seminarski, za kateri pa imam še čas, saj se bodo ocenjevale šele konec avgusta. Če zaključim: Bila sem pridna in lahko grem na zaslužen dopust:)
Temu primerno je dejstvo, da grem jutri na morje…JUPI!!!Komaj čakam, ker ta vročina je idealna za ležanje na plaži…ali pa sredi Ljubljane, na polju blizu bloka, malo umaknjeno pred neželenimi pogledi in v sožitju z raznoraznimi prebivalci visoke trave. Z Nežo sma se namreč pred 2 dnevoma odpravile učiti v naravo…”da nama bo bolj prijetno, sva si mislile…”. Prijetno je bilo res, zelo zelo, naučile pa se v celem popoldnevu nisma praktično nič. Vse drugo je bilo preveč zanimivo.:) Ko sma se tako valjale sredi potučkane trave in nastavljale svoja telesa soncu, se nama je seveda porodilo tisoč idej, kaj bi bilo bolj zanimivega počet, kot pa se tisti trenutek učiti…proti učenju sva seveda takoj našli mnogo izgovorov:
1.) bilo je absolutno prevroče
2.) nisma se nekako mogle naštimat na koci, tako da bi naju ob skoncentriranem učenju vse bolelo
3.) sonce je preveč sijalo, zato so se nama beli listi preveč bleščali v oči in so oči preveč trpele
4.) bile sma v preveč “exotičnem” okolju, da bi čas zapravljale za učenje
Tako sma učenje kaj hitro opustile in raje začele zganjat raznorazne norčije…predvem so najino pozornost pritegnile trave, ki so bile primerne oblike, da sva jih lahko uporabili kot nadomestke za mikrofon. Ko sva se tako nekaj časa afnarili v tiste trave in so iz najinih ust prihajale raznorazne priredbe slovenskih pesmi, ala “smisel življenja, je ležanje na travi…”, ko se je Neža kar naenkrat prelevila v znanega slovenskega voditelja Maria Galuniča in se oglašala iz prepolnega portoroškega avditorija:))) Bilo je zelo zabavno, moram priznati, poslušati jo, kako se je vživela v vlogo in glasno govorila:”spoštovano občintvo, drage dame in dragi gospodje, pozdravljamo vas iz prepolnega avditorija…”. Nadaljne pol ure je sta bili najpogostejši besedi, ki sta prišli iz njenih ust: “prepoln avditorij”:) In kot se za oddajo tipa Spet doma spodobi, niso manjkali niti osrednji gostje. Glavna gostja sem bila seveda jaz. In potem sma nekaj časa blebetali vsaka v svoj “mikrofon”, nakar je prišel čas, da jaz kot slavnostna gostja, predstavim svoj novi singel, z naslovom: “Tukaj si, prepoln avditorij”. Ko sma se nehale smejati naslovu, je nastala naslednja melodija:
Tukaj si, prepoln avditorij.
Pod milim nebom tisoč lučk žari.
In ko pride ptica in se userje.
Le eden manj se z nami tu smeji.
Ker ti, prepoln avditorij,
kot svetla luč na temnem nebu si.
Ker ti, prepoln avditorij,
ugasneš se šele ko se zdani.
Bilo je lepo, kaj naj rečem drugega…zdaj pa grem spet malo za knjige/zapiske…da ne bom šla ravno popolnoma brez vsakega pojma danes na izpit.
Imejte se lepo!
Lena