Good times…
Nekam bi šla…nekam daleč, nekam proti soncu. Nekam, kjer nekaj časa ne bi rabila razmišljati o ničemer. Kjer bi lahko le ležala, gledala modro nebo, puhastne oblake, se nastavljala soncu in dihala zrak. Nekam kjer bi lahko Aša veselo in neumorno repkala naokoli in nekam kjer bi imeli ves čas na tem svetu. Zraven bi v travbi ležal tudi Damjan, zmatran kot vedno:), a vendar ves nasmejan…skupaj bi na nebo risala svojo zgodbo, sestavljala svojo pravljico in na oblačke risala svoje misli. In ja, vsi trije bi uživali. Vsake toliko bi se Aša vrgla na naju, tako kot zjutraj, ko se pride cartlat, brcala s svojimi nogami in opletala z jezikom. Mi2 pa bi cvilila in se je otepala, kar bi njo še bolj podžgalo:) Zatem bi vstali in se vriskajoče lovili po prostranem travniku…hm sploh ni slaba misel, res da ne:)
Ker pa sem tu, doma…utrujena in zmatrana, da se mi še živet ne lubi prav dobro, bomo zaenkrat izkoristili vsakodnevne sprehode za manjše odklope. Tako sem zdaj dva dni zapored skrbela malo za svojo kondicijo in vztrajno lezla v hrib:) Za včerajšnji podvig je kriva Tina, ki me je zvlekla na Košenjak. Ko me je zjutraj poklicala, sem ravno zlezla iz postelje. Telo še ni bilo pripravljeno na nič, slabost pa je opozarjala, da bo nujno potrebno nekaj pojesti. Tinin veseli: “a grema?” me je najprej presenetil, ker niti nisem vedela za kaj se gre, zato sem rahlo prestrašeno vprašala:”kam pa?”. Pa me je hitro razsvetlila, da je plan zlesti na Košenjak nad Dravogradom. “Prav” sem si mislila in pritrdila. Zunaj je sijalo sonce in v bistvu sem se veselila sprehoda po sončku in malo čvekanja ter gledanja kako pesjančki uživajo vsak po svoje. Pa me je zopet zalapnilo, ko sem na čisto nedolžno vprašanje “kk dolgo naju pa približno ne bo?” dobila odgovor, da je navzgor kake 3 ure hoda….”3 ure???? 3 ure navzgor??? a v klanc? v hrib? ne a se hecaš? kk pa naj prlezem zdej 3 ure v klanc, če trenutno še živim ne dobro?”…take in podbne izjave so panično vrele v telefon proti Tini. Ta je v smehu podledla in sprejeli smo kompromis, da se bomo peljali malo višje, od koder bomo navzgor hodili le še kako uro. Krasno, to bo pa super. In res je bilo, prav pasalo je…če seveda odštejem dejstvo, da sem prvo polovico poti klela v klanec kaj mi je tega treba bilo, ker če pa česa nimam, pa nimam kondicije z v hribe. Ampak ajde…potem je šlo čist na izi v bistvu, pa smo prilezli na vrh, na sonce, na sneg. Pravzaprav je bil lep dan,…:)
Danes pa sem se iz spečega stanja prelevila v dokaj normalno…skoraj pogojno normalno v bistvu, šele malo po 11 uri…pa sem pobnasala psa in oba mačkona in smo šli, na rajžo, na lepše, na sveži gozdi zrak, kakopak v hrib. Bilo je pa super…opazovati ašo, kako zelo navdušena je v gozdu, ko pri tem ko lovi storže poskakuje kot kakšen zajec, ko nima niti malo samokontrole in bezlja kot da se ji meša, ko nekaj neumrno išče, pa čeprav čisto na napačnem koncu. Res je faca. Faci pa sta tudi oba mačkona, ki dejansko greta zraven na sprehod. Hinko kar precej zraven Aša, Suši hodi skos bolj v ozadnju in se včasih malo pritoži, če ne bi šli že počasi domov, ker ma ona malo dovolj. Boh ne dej, da mačkona kaj zaostaneta in naju z Ašo izgubita iz vidnega polja…to je tak neutolažljiv jok, ko pa ju pokličem pa protestirata vse dokler ne prideta do mene:) Smešna sta:)
Tako…pa je konc še enega lepega vikenda…kakšna škoda pravzaprav…
Lep večer vsem,
Lena
Note to self: Ljubim: tvoj specifičn nasmeh, ki je samo zame…ko se prsti sredi noči prepletejo…nežen objem…tri kratke besede…močan stisk, ki pove več kot vse drugo…ko vidim, da misliš name…ko vidim, da ti ni vseeno…kadar greš zraven na sprehod…ko me poljubiš na lase, kar tako…ko me pohvališ…ko me postaviš na prvo mesto…ko tako dvigneš obrvi, ko ješ:)…ko se kremžiš, ko bereš teletekst, pa še vedno ne priznaš, da bi blo dobro it k okulistu…ko te skrbi zame…ko te je strah ko zajca, pa se delaš pogumnega:)…slikco sončnega zahoda na telefonu, ko cel dan delaš…
Vse kar ljubim je tik ob meni
vse kar si želim je utrinek iz sanj
hvala ti za jutro po dolgi temi
hvala za objem pod svodom neba
(Rattlesnake & Nuška Drašček)