Fej in fuj

O ti fuj….sem si mislila, ko se mi je dopoldanski sprehod spremenil v cmokajočo, blatno in mrzlo nožno kopel. Takšna zima je res najbolj bedna…povsod samo blato, mokrota, ves si usran od glave do pet…usrana je tudi Aša, ki pa je vse skupaj očitno prav nič ne moti. Kar se nje tiče, bi se kamot vrgla v največja blato, rila za miškami v najvčji zemlji in se za konec namočila še v prav zares nič kaj prijetno toplem in deročem tolmunu…blaro njej al kaj bi človek reku. Zame je vse skupaj manj zanimivo…sprehodi, ki jih sicer obožujem so včasih prava…ne bom rekla muka…največja radost pa spet ne. Sploh nimam več kaj za obut, ker se stvari niti približno ne sušijo tako hitro, da bi folgale vso to mokroto, nimam kaj oblečt…oziroma popravek…vedno znova oblečem isto “delovno uniformo”, v kateri sem pa pač umazana kot bi nonstop delala v kanalizaciji…v vsakem pogledu je vse skupaj prav bljak.

Čeprav me včasih še zamami, da bi šla bordat in noret po belih strminah, bi se po drugi strani prav z lahkoto poslovila od letošnje zime in ji zaželela, naj se ima fino, naj nas ne pogreša preveč, ko pa spet pride, pa naj pride prosim snežena…brez tega bljaka bljakastega. Potem se bova zopet lepo gleali…

In če fajn pomislim….kako lepo bo zopet zadihati v pomladno jutro, kako zelo fino bo v nos potegniti vonj prebujajoče se narave…in že zdaj mi je všeč melodija ptičkov, ki ob sončnem dnevu že prijetno žgolijo v vsakem grmu in opozarjajo, da pomlad zopet prihaja…se že vidim kako bova z Ašolinom v sončkem pomldnem dnevu nekje nabirali zvončke, pihali na trobentice in iskali teloh…ko bodo pa travniki in polja odeti v meni najljubšo rumeno…in bo vse v regratu…takrat pa…ah, sploh ni za govorit:)

Bi pripela sliko mojega čevlja in noge z današnjega sprehoda, ko sem telebnila na kolena, saj se mi je ene 30 cm vdrlo v blato…bljak, bljak, fej in fuj…zanimiva slika, ampak mi boste pač morali verjeti na besedo…

Lepe blatne pozdrave,

Lena

4 Responses to “Fej in fuj”

  1. Marjetka says on :

    LOL Sama si kriva, kaj pa skačeš naokoli pomanjkljivo opremljena. Z gumijastimi škornji do kolen je veliko bolj udobno. :-)

  2. Lena says on :

    :P Bolj udobno al samo manj mokro? Js mam ene trojne čevlje non-stop premočene, da že smrdijo, ker se ne utegnjejo posušit:S Pa se gumijastih škornjev še vedno trmasto otepam…si mislim sicer, če me bo kdaj izučilo:) Ampak sem pa zdej nagruntala novo taktiko…dam gor bulerje/martenske…pa je stvar rešena;)

  3. Marjetka says on :

    Meni je v vseh pogledih zelo udobno s škornji. Na terenu je suho in sproščujoče, ker ni treba pazit, da ne stopiš v lužo, blato, močvirje… doma pa tudi ni nobenega dela z njimi, ker itak niso namenjeni za na lepše, če pa se jih že res fejst blato drži, grem pa en krog po potoku in je stvar rešena. :-)

  4. Lena says on :

    To maš pa prav ja. Bo treba vseen malo razmislit v tej smeri. Mi je že mama danes govorila, da sem neumna, ker si ne dobim gumi škornjev. Da lahko drugače samo sušim čevlje, pa bom še vedno vsa mokra.

Leave a Reply