Moje mesto sanj

in o tem kako le to raste:)

Epilog

December26

Tako…napocil je zadnji dan uzivanja. Dans se mi ze kar malo vlece, saj se sploh nimama kam dat…denarja ni vec, hotela nimama vec, hvala bogu, da sma vsaj prtlago lahko tam pustla, ker bi meni drugac odpadel vrat tako tezko je (pa sem nesla sam iz sobe v recepcijo:s). Zdaj pa imava se vec kot 6 ur za zabit, predn se podava v lov za najcenejsim taxijem do letalisca…

Privoscila sva si ze masazo…js celo dvojno…ki je res najbolj pasala. Ko bi me cele dneve nekdo tako masiral, kako zelo lepo bi bilo. 2 uri mineta ko kex.

Sicer pa ce povzamem celoten mesec, ki je za nami…bil je…nepozaben. Preden sem sla si niti v sanjah nisem predstavljala, da obstaja konec sveta, kjer se bom imela tako zelo lepo. Slabih izkusenj pravzaprav sploh ni bilo, vse kar smo poceli, videli, prehodili, prepotovali in spoznali je bilo naravnost cudovito. Niti ene slabe stvari ne morem reci ne o Tajski sami, ne o njenih prebivalcih (tako cloveskih kot zivalskih), ne o vremenu, se manj o druzbi v kateri sem se nahajala. Vse se je poklopilo tako kot se je moralo in vse je bilo cudovito. Mam ogromno slik in spominkov s Tajske, najvec pa je sigurno vredno tisto kar smo doziveli, videli in obcutili sami - tistega z nikomer ne morem delit in prav tisto, kar zdaj zivi z nami je to, zaradi cesar je bilo tako zelo vredno it. Odlicno je bilo.

Ena velika zahvala vsekakor velja vsem, ki so nama z Damjanom ta mesec delali druzbo - Silvija, Zoki, Natasa, Dejan.

Natasa & Dejan:
Mislim, da smo se vsi 4, kot novinci pri tovrstnih potovanjih odlicno izkazali in vse sprejeli z velikim navdusenjem in polno zlico. Face smo.:)
Hvala vama za prijetno druzbo, veliko smeha, veliko ur kartanja in za to, da smo lahko skupaj delili to cudovito potovanje.

Silvija & Zoki:
HVALA…se zdi cisto presibka beseda, da bi jo lahko uporabila za to, kar sta nama omogocila vi2. Pa vendar je hvala edina beseda, ki je v tem primeru vredna in primerna, da se jo uporabi…ce ne bi bilo vaju, si nikoli ne bi drznila niti pomisliti, da bi odpotovala nekam tako dalec, ceprav bi zvenelo se tako imenitno:)…ce ne bi bilo vaju morda nikoli ne bi okusila pekocega tajskega chilija, se nikoli ne bi vozila s tuk tukom, morda nikoli ne bi obcutila utripa azijskih mest in morda nikoli ne bi videla tako rajskih otokov plaz in kristalnega morja…ravno zato se zdi hvala tako pusta beseda:)
Zato res…HVALA da sta naju “prepricala” , da sva sla zraven…HVALA da sta nama pokazala enega najlepsih krajev na svetu…HVALA za vajino potrpezljivost pri nevednosti nas stirih in predvsem HVALA za odlicno druzbo, ogromna smeha, pogovorov in pomoc pri ustvarjanju najlepsih spominov ever:)

KHA PHUN KHA!

Tako…to je moj zadnji zapis s Tajske…se vidimo in pisemo doma.

Lep pozdrav vsem!

Lena, Damjan

posted under Razno

Email will not be published

Website example

Your Comment: