Skoraj da ne mine dan, da ne bi izvedela kakšne srhljive zgodbe o človeški krivičnosti in njihovi hladnosti. Predvsem pa o njihovem odnosu do drugih živih bitij, ki je vse prevečkrat več kot ogaben. Ne vem…sej ni treba veliko, pa lahko tudi z živalimi živimo v čisto prijetni harmoniji, tudi če komu ne predstavljajo višek ljubezni, to še ne pomeni, da bi moral biti do njih grd in zloben…tak človek pa vsekakor naj nikoli NE bo lastnik katere izmed živali. Ljudje smo čist preveč kruta in še posebej egoistična bitja…na trenutke bi lahko rekla, da me je kar malo sram, kakšni vrsti pripadam, a vendar sem vedno znova vesela za tiste ljudi, ki pa jim ni vseeno.

Me pa vsekakor še bolj jezijo ljudje, ki to niso, ki so tako kot bi bili brez čustev, ki svoje življenje tako radi zapletajo in si kreirajo sami svoje probleme, in za njih obstaja samo človeški svet, žival - največkrat je to pes, pa je zanje kot samo ena nadloga, pač neka stvar, ki pač - tako je naneslo - še diha, živi, obstaja. In potem si ti ljudje nekega lepega dne pač namislijo, da mora ta stvar preprosto stran. Kako, na kakšen način in kaj bo ob tem doživljal ubogi, nič hudega sluteči kuža pa nobenega ne briga. Glavn da bojo oni spet fraj, da jim ne bo treba razmišljati o tej “nadlogi”, ter da se bodo lahko “končno” spet posvetili sami sebi in svojim večinoma namišljenim problemov. Kaki ljudje, kaka čustva ej, pa tako radi jih vedno znova poudarjamo, kako prijateljstvo…super, super…bravo folk. Najbolj žalostno je pravzaprav to, da smo mi, ljudje tisti, ki smo kao “glavni” na svetu…mi s svojimi omejenimi možgani, ki so tako egoistično in brezbrižno naravnani, da včasih kr glava peče. Zamislimo si za trenutek…če bi bil pes naš gospodar, in ne mi njegov…bi bil kdaj sposoben narediti kaj takega, kar ti ubogi nedolžni kužki često doživljajo? Bi bil sposoben kar tako zavreči svojega prijatelja? Bi ga obravnaval kot stvar?  Bi ga kdaj tepel, ga mučil? Bi ga kdaj nehal ljubiti? Bi ga dal usmrtiti samo zato, ker se mu ne bi dalo ukvarjati s tem? Bi res? Mislim da vsi vemo kak je odgovor…tega je zmožen edino in samo človek…nihče drug.

Sej, v bistvu me niti ne čudi…če samo sodim po odnosih, ki jih imajo ljudje drug z drugim. V obsedenosti s samim sabo, živimo v večnem spletu hinavščine, spletkarjenja, nevoščljivosti, laži in prevar, večinoma tako, da gre to mimo celo brez kančka slabe vesti. Prijateljstva med ljudmi so že izpeta zgodba…če pa so, so tako redka, da že skoraj ni omembe vredno… sej v bistvu res….kako lahko pričakujem, da bo kdo znal imeti lep odnos z živalmi, ko pa ga še sam s sabo ne zna imeti? Sej res, Lena, koga le slepiš…

Čeprav se tega zavedam, mi nikakor ni vseeno, ko slišim za mnoge žalostne zgodbe zavrženih in zapostavljenih kužkov, ko slišim, da je bil mlad kuža, star komaj leto dni, od rojstva naprej zaprt v temni kleti, prestrašen, najbrž tudi pretepen, večkrat lačen…ki je jokal in prosil za malo topline…brez da bi sploh imel priložnost socializacije, spoznati, da vsi ljudje niso zlobni, da ima lahko tudi kužek lepo življenje in ljubezen…ta kužek je na srečo naletel na dobre ljudi, na tiste redke osebke, ki jih izjemno cenim in spoštujem, in se mu zdaj obeta srečnejša zgodba…

Ni mi vseeno tudi ko slišim, da bi se kdo rad kužka pa hitrem postopku znebil samo zato, ker je to pač “najlažja” pot vn…aja, je res? Super, upam da se bojo potem vsi vpleteni bolš počutli, kužek se vsekakor bo, ker mu bo marsikaj prihranjeno.:(

Vem da se itak ne bo kaj spremenilo, pa naj še tako trobim tu o morali, o ljubezni, o vdanosti, ki je človek nikdar ne bo zmožen…vem da itak nič ne bo drugače…ampak vseeno…me tolk boli, da je vseeno bolš če gre vn iz mene…meni pač ni vseeno, daleč od tega…

Ko sem danes malo srfala po netu in med drugim brskala tudi po temah zavrženih živali, sem naletela na tale filmček…gre za odličen oglas, ki pokaže ravno to, česar bi se moral zavedati vsak…če zavržeš svojega kužka, je enako kot če bi zavrgel svojega majhnega otroka…s tem namreč zavržeš nekoga, ki te ima neizmerno in brezpogojno rad, nekoga, ki naivno verjame, da mu ti to ljubezen vračaš, nekoga, ki nikakor ne more razumeti tvojega dejanja in nekoga, ki ga bo tovrstno tvoje delovanje zagotovo zaznamovalo za celo življenje…think about it!

Lep večer vsem,

Lena