Pa dej, spet sem spustla vn par dni…preprosto mi je spet čas nekam ušov. To človek ne more verjet, kako se zamoti. Ampak vseeno pa mislim, da je to dobra stvar, to ja vendar pomeni, da mi vsaj malo dogaja:)
Lepi dnevi so za mano, začelo se je obdobje, ko smo več na korokem kot v Ljubljani, ko za spremembo cele dneve dihamo svež zrak, ko grem dopoldan v Slovenj Gradec, pa nimam nič za delat, ampak se imam fino:) Men se zdi kul, morm rečt.

V teh dneh, ki so za mano, sem postala že pravi pravcati fuzbal navijač…res si nisem predstavljala, da bo to kdaj sploh mogoče, ampak najbrž je bilo temu tako ravno zaradi tega, ker sem bila vedno fixno prepričana, da me nogomet pač ne zanima. Ampak zdej pa strogo podpiram Damjana pri njegovih podvigih in kot se spodobi so tudi na zadnji tekmi v nedeljo zmagali. Ob zadnjem golu, ki so ga zabili v zadnji minuti sem bila prav zares ganjena in se po sodniškem pisku cela solzna pomikala proti izhodu iz stadiona. Res sem bla vesela. Damjanovi ekipi je skoraj 100% že uspel preboj v višjo ligo, kar je odlično in le še resnična smola jim lahko vzame zmago v letošnjem ligaškem tekmovanju. Bravo pobi!

Prvič sem bila pa tudi na večji nogometni tekmi, saj me je Damjan v torek povabil v Celje, kjer sma si ogledala finale Pokala Hervis med ekipama Maribor in Koper. Morm rečt, da mi je bilo zelo zanimivo. Itak mam ful rada navijaštvo (predvsem pri rokometu) in kar kurja koža mi gre po telesu ob sinhronem navijanju cele hale, stadiona, da ne govorim o igranju himne. Tokrat pa mi je čisto odgovarjalo tudi to, da sem namesto rokometa v Celju spremljala nogomet. Bomo še šli, sigurno:)

Včeraj pa sem zopet šibala v Ljubljano, saj sem imela še en kolokvij - drugi del angleščine. Ma, upam da bo, tega izpita bi se res rada rešila. Se mi zdi, da ko bom naredila to, bom imela vse. Zaenkrat mi fino kaže in srčno upam, da bom lahko že čez dobra 2 tedna (no al pa 3, če štejem še čas dokler ne zvem rezultatov) zadovoljno rekla: “3. letnik, here i come”:))) Sploh ne dvomim v to!(*in ob tem ponosno dvigne glavo*)

Zvečer smo se udeležili še zaključka majskih iger za Bežigradom, pa je blo tut čist fletno. Js sem uživala, za druge pa ne vem. In zopet sem ugotovila, da Kreslina pravzaprav zelo rada poslušam…v živo se te res dotakne.

Zopet sem se spomnila kako rada mam svoje prijatelje in fanta…dobro dene:)

No, dost mate…:)

Bodite fajn!

Lena

PS: sam da so zraven kužki, pa sem srečna:)

This entry was posted on Thursday, May 24th, 2007 at 9:35 pm and is filed under Razno. You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. You can leave a response, or trackback from your own site.