3…2…1….nič…
Evo ga pa je tu D-dan…ali bolje rečeno D-večer…že odkar je padel mrak me na to spominja pokanje in žvižganje in bliskanje vsepovsod naokoli. Na srečo Aša en deluje pretirano vznemirjena, je pa sicer dvakrat hotela kao nalajati neko presunljivo žvižgajoče-pokajočo stvar. Bogi kužki, kaj si morajo res misliti o vsem skupaj? Mi mamo itak še prav srečo, saj do danes praktično ni nič pokalo…čudno, ponavadi imam v spominu, da je bilo veliko bolj glasno v decembru. Kakorkoli že…itak sem bila vedno ful proti petardam, v tem nikoli ne bom niti pomotoma videla kakršnegakoli smisla, kaj šele kakšnega užitka ali celo zabave. Veličastni ognjemeti vseh mogočih oblik in barv pa so mi sicer všeč, ampak…recimo samo za novo leto ali če se zgodi res kaj ful ful posebnega…in to je to. Tudi če tega ne bi bilo, me pravzaprav ne bi bilo prav nič manj.
Današnji večer se mi zdi čisto navaden, preseneča me celo to, da še nimam kake živčne vznemirjenosti v trebuhu (ta me sicer vedno spremlja na ta dan)…morda zato, ker bo to novo leto morda celo normalno. Ne morš vrjet, ampak mogoče celo res. Bomo sicer videli, ampak ajd…so far, so gud. Večerja je bila dobra, imam se fino, ni nekih velikih pričakovanj, recimo, da bo vse tako dokler ne grem spat. Glede na Damjana, ki že sedaj drnjoha na kavču je celo možnost, da novo leto preživimo kar doma oziroma vsaj v kaki mirni dobri družbi.:)
V bistvu komi čakam da bo konec tega leta…dost ga mam. Pa čeprav je bila velika večina ful fajna, zanimiva in odbita…v bistvu če pomislim se mi še nikoli ni zgodilo toliko pomembnih stvari naenkrat v enem letu, kot se mi je letos. Ampak…naj gre, naj se ma fajn, nam pa da priložnost za nov začetek, da poskusimo normalno zaživeti naprej brez vsega tega prazničnega pompa.
Lepo praznovanje želim danes vsem….in….po pameti;)
LP,Lena