Končno je pri meni moj srček, zagotovo najlepši kuža daleč naokrog, zame pa vsekakor najlepši:) Kot sem že omenila je njeno ime Aša…zakaj ravno Aša? Ko sem pred časom brskala po imenih in z navdušenjem iskala ime za mojo pasjo lepotičko, mi je v oči padlo kar nekaj imen…večina jih je bila kratkih in skoraj zagotovo so vsebovala “š”. Š mi je nekako kul črka in mi super paše v živalska imena, pa še vse vrste izpeljank se da speljati iz njih. Tako sem nekega dne naletela na Asho…takoj sem vedela, da je to to! Asha namreč pomeni upanje, željo…ji lahko še bolj paše? Meni se zdi, da ne, saj je bila Aša moja najbolj goreča želja v zadnjih dveh letih. Zdi se mi, da se je celo moje življenje vrtelo samo v tem gorečem pričakovanju…in končno, my wish came true!!!:)

Tukaj je torej Asha - my wish, my hope and my desire…je več kot izpolnitev, Aša se mi zdi čista popolnost!!

Ravno malo prej sem se zavedla, da se je zopet obrnil skoraj cel mesec, odkar sem napravila zadnji vpis v moj blog. Pa sem takrat prav pomembno zaključila, da kaj več napišem “jutri”, ko bom boljše volje. Ajoj, kaki terc sem:)

Pa nisem več slabe volje, niti približno…ne s od slabe volje ne več. Kako bi le bla, ko pa se mi dogajajo same lepe stvari:) Čeprav sem na trenutke malo živčna, ker se stvari premikajo malo počasneje, kot bi si želela in se mi morda iz te živčnosti tudi moje razpoloženje malo menja, pa me to ne skrbi preveč, saj se mi zdi, da bo od zdaj naprej itak samo še fajn.

Trenutno me ovira zgolj fax, ki me veselo opominja, da imam še marsikaj za postoriti, ker sem si stvari tako veselo prelagala, da mi je kar za čestitat. Sem čist padla not v delo, ki me res veseli in potem se je zdel fax pač kot nekaj ka “že nekako bo”…pa sej bo, ampak res ne bi pa rada dopustila kakšne možnosti, da slučajno ne bi bil, ker bi me v tem primeru doma razsekljali kot kakšno suho salamo:))

Tako da sem se v bistvu odločila, da si vzamem malo študijskega dopusta, se posvetim faxu, da mam potem vesleo in brezskrbno poletje in samo še uživam.

Pridno nabiram tudi zalogo pasje opreme, odštevam dneve, ki na mojo srečo in neizmerno veselje kar hitro kopnijo in komaj, komaj, KOMAJ čakam, da pride moja najlepša, najbolj fajna in sploh najbolj zaželjena princeska končno k meni domov. V nedeljo sem jih imela čas spoznati…male črnuhece, ki so tako prisrčni, da se človeku kr srce smeji, ko jih gleda, hkrati pa tako mehki, da jih kar ne bi spustila iz rok. Že od vsega začetka, odkar jih je Jasna sploh prvič opisala…imam svojo favoritko. In kakor trenutno kaže, bo prav tista mala črna pupika postala moja…je lahko še kaj lepšega??? Pa sej v bistvu mi je vseeno, ker so vsi taki, da bi jih človek kar pojedu.
Sploh ne morem verjet v bistvu, da bom končno dočakala tisti trenutek, ko bom domov prinesla tako zaželjenega in že vnaprej oboževanega mladička. Kako sem pred dvema letoma odkrila Jasnino stran, se niti ne spomnim več…vem pa, da je bila to ljubezen na prvi pogled. Ti črni psi so se mi usedli v srce, tako zelo, da me nobena stvar več ne bi mogla odvrniti od tega, da bi imela enega takega samo zase. Ko sem jih imela v teh dveh letih še čast spoznati…na razstavah, srečanjih, zdaj tudi v domačem okolju, sem ugotovila, da nisem falila. Da je prav to pasma, kakršno hočem in si jo želim že odkar sem se prvič zavedela, da so mi psi zares všeč, da jih imam rada.
Skupaj s psi, sem spoznala tudi nekaj krasnih ljudi. Se pravi…je lahko kaj lepšega?:)

Pričakovanje male Aše je tisto, kar mi polni moje dneve. Imam občutek, da govorim le in samo še o tem. O čem drugem se mi niti ne ljubi razmišljat, vse drugo se mi zdi skoraj nepomembno (edin stanovanje no:P)…samo še Aša, Aša, Aša…že sanjam o tem, ko se vozim z avtom, ko sem kje, hm…mogoč se mi že meša:)) Jao…

Jasna je rekla, da bo jokala, ko bo morala dati male stran…veš Jasna, mislim, da bom tudi js…od sreče:)

Lep večer,

Lena