Na živce mi gre to dogocajtno vreme…

Na živce mi gre, da morm vsak trenutek na nekaj mislit…

Na živce mi gre, da se ne morem niti za trenutek popolnoma sprostiti in odklopiti misli…

Na živce mi gre, da je taka gužva…

Na živce mi gre, da je ravno zdej vse na kupu…

Na živce mi gre, da je zima SPET brez snega…

Na živce mi gre, da ne morem nekih stvari do konca uredit…

Na živce mi gre, da mam težko glavo…

Na živce mi gre, ko vem, da bo jutri spet isto…

Na živce mi gre, ker sem mislila, da bom zdej že bolj fraj…

Na živce mi gre prestavljanje rokov…

Na živce mi gre, da sem novo bordersko opremo letos preizkusila samo v Italiji…

Na živce mi gre, da si ne morem privoščit počitnic v prelepih krajih…

Na živce mi gre, ko je vse tako napeto…

Na živce mi gre, ko tehnologija ne sodeluje z mano…

Na živce mi gre, ker se mi dans pravzaprav nič ne da…

Tako, to je bil blog posvečen živcem, ki pa v resnici ne trpijo tk fejst.:) To je samo zato, ker mi gre na živce tudi to, da sem zadnje čase čisto brez navdiha za blog. Pa da ne bo kdo reku, da nič ne objavim;)

Imejte se lepo,

Lena

Zadnji dnevi so zopet samo in predvsem delovno obarvani. Zato se mi zvečer, ko pridem domov niti v sanjah ne lubi pisat še bloga. Računalnik je - po sili prilike sicer - trenutno moj najboljši prijatelj, ki mi včasih tudi kakšno zagode, da bi ga najraje kar nekam zabrisala, ampak ok, naj mu bo. Zaenkrat gre vse tako kot mora it.

Edino kar me malo skrbi je fax…fora je namreč v tem, da mi ob obilici dela v službi preprosto zmanjkuje časa in predvsem volje, da bi se pobrigala za fax. Ampak izpitni roki so tu, treba bo oddat še nakaj seminarskih…joj, le kam naj to dam???Ampak ker sem optimist, sem zatrdno odločena, da bom lahko sredi februarja rekla - tako, šest izpitov je za mano! Tak je plan in bolš da se ga držim!!!!

Še nekaj časa bom imela totalno gužvo, potem si bim pa zagotovo privošla kakšno sprostitev…kaj sicer še ne vem, ampak bo pa vsekakor nujna. Če drugega ne, pa vsaj bolj intenzivno smučarijo, ki jo od Italije ven kar pogrešam. Sem imela sicer namen it parkrat bordat med prazniki, a kaj ko me je na novega leta dan zajela vročina, kašelj, nahod in boleče grlo. Tako je vse skupaj padlo v vodo in bo treba na to še malo počakati. Itak se mi zdi, da zdej praktično ni človeka, oz. jih je sigurno zelo zelo malo, da n ebi vsaj šmrkal ali kašljal, če ne že kar obležal doma. Brezveze spet taka zima…ne tič ne miš…ni ne mrzlo, ne toplo, ne suho ne mokro, ni snega, niti sonca…drek!In to dobesedno! Kamorkoli greš, se mi zdi da si cel umazan, da ne govorim o bogem Twingu, ki je tak, kot da bi ga nekaj zasulo:( Ko sem se včeraj pozno zvečer vračala iz službe, sem na parkirišču pred blokom skorajda ostala v dreku…avto je kopal in kopal hvala bogu, da se mi je pol nekako uspelo izvleči iz tiste “jame”. V glavnem, nad letošnjo zimo (kot tudi nad lansko) se res ne moremo pretirano navduševat.

Kakorkoli že…januar smo začeli s polno paro, odprtimi jadri, dobrim vetrom…ali kako bi se še lahko temu reklo…recimo da je to dober način za začetek leta.

Zdej pa letim, delo kliče!

Lep pozdrav,

Lena

Malo pozno, a vendar iz srca…v novem letu vsem želim veliko smeha, sreče, čarobnih trenutkov in iskric v očeh. Želim, da si zastavljate čim višje cilje in sledite svojim sanjam. Da bi si upali sanjati nemogoče in uresničevati vse, kar ima vsaj malo možnosti da uspe…Ob vsem pa seveda veliko zdravja, ki je temelj vsega in ljubezni, ki nas izpoljuje.

Srečno novo leto od mene:)

Praznovanje novega leta je bilo pravzaprav odlično. Kakor se je na začetku čudno napravljalo, se je potem vse nekako uredilo in preživeli smo odličen večer v odličnem ambientu.V bistvu še do večera nismo imeli pojma kaj bomo sploh počeli…vse kar sem vedela je to, da smo brez plana in smo se vsi kar nekako vdali v usodo, da bomo do kakih 11h doma, potem pa šli malo v SG pogledat, če kaj dogaja, potem pa bomo videli če se splača ostati.

Okoli pol sedmih smo imeli doma družinsko večerjo, kot ponavadi, potem pa smo še malo uživali v slastni sangriji, ki jo je ata pripravil. Okoli 11h smo se odpravili v mesto, kjer je, ko smo opazili, da je stanje več ali manj klavrno, saj so bili lokali zaprti, ljudi pa bore malo, kaj hitro padla ideja, da se podamo malo višje, na sveži gorski zrak, na Kope:) Počakali smo Nežo in dali gas. Na Kope smo prispeli malo pred polnočjo. Ni nam bilo žal. Bilo je odlično, krasen ambient, ful folka, fajn za plesat in sploh super. Mislim da bodo Kope zagotovo še prišle v poštev za novo leto.

Lep pozdrav…morm it delat, ker me bo drugač zasulo.

Lena