Po sto letih v kinu
Prav pozabla sem že, kako je it v kino, res da. Sreča, da še moj brat pride kdaj v Ljubljano, da se mi še kaj takega zgodi:) Z Damjanom še enga filma na tv nisma sposobna pogledat skup do konca, kaj šele da bi se spravla v kino. Kakorkoli že, z Žigom sva si šla danes ogledati Simpsone. V bistvu me je prav vleklo gledat to risanko, saj sem jo od nekdaj rada pogledala, čeprav je v meni vzbujala mešane občutke - smešnega in ogabnega ter bedastega hkrati. Pa vendar, na žalost, je to mešanica, ki pritegne, saj lahko med krohtom pripomneš:”Pa dej na, a so lahk še bol prizadeti!”:D
Kot je navada v risankah o družini Simpson (ki je baje na sporedih televizij že kar 20 let, op. a.) tudi film ne razočara. Je smešn, morm priznat, je risanka vredn ogleda, morm priznat in vsekakor fajna popestritev in sprostitev po delovnem dnevu. Celo kako pametno bi lahko izlušli iz te risanke, ne morte vrjet.:) Kot recimo…hm…da ljubezen premaga vse, da je domači kraj, le najljubši kraj na svetu, da se človek naveže na določene ljudi in podobno. Ali pa zgolj ugotovitev, da so eni pač prizadeti in jim ni pomoči. Tako je to.
Seveda je vse zopet zasral, kdo drug kot Homer…itak. Ampak je na koncu hvala bogu vse zrihtal in se človeku, nekje v sredini še celo zasmilil - tako da lahko predvidevamo, da po duši le ni slab:) Hehehe.
V glavnem, blo je fino…vredno ogleda in zabavno…pa še Bartovga lulija smo vidli…hahaha:))))
Zdaj pa sem malo brskala še po forumih in so me že spet skoraj spavli v jok…naletela sem amreč na filmček o kitajskem trasportu psov in mačk za krzno in meso. AAAAAAAAAAAAAA, folk je prizadet, prizadet!!!! Nisem pogledla niti pol filmčka, ker so me že na začetku zalile solze…ne morm verjet…človek je najbolj podlo in izrojeno bitje, kar jih je! Člove lahk kr znori…in tako mi res stopi na žulj…posebej še, ker vem, da nič ne morem nardit, da bi take stvari kakorkoli spremenila…in to zelo boli….
Ravno danes sma se s sodelavko pogovarjale o psih in mačkah…kako te živali čutijo, ljubijo, čustvujejo, tolažijo, brezpogojno sprejemajo…in ka nardijo nekateri ljudje???!!! Kot da majo kamen v prsih namesto srca, pizda! Kot da so kužeki in muce kos lesa…ne morm vrjet…niti ne o tem več pisat, ker sem čist preveč zgrožena…jutr stistnem in polupčkam mojo malo Suši, ker to je edino, kar lahko trenutno storim…
Btw, ko smo že pri mucah…pred kakšnim tednom so prikukale na svet 4 male mucice, polsestrice/bratci od moje Suši…malo sem jih že pogledala in bojo krasne. Ko bojo malo večje, dam gor še slike. Če bi kdo ponudil topel dom mali mucici (čez kakšnih 6 tednov), ali pozna koga, ki bi lahko muci nudil dovolj ljubezni in topline, naj me prosim kontaktira…bojo pa odlične mucke - Suško je živ dokaz za to, saj kri ni voda;)
Nič…grem js pred tv…bodite fajn, mejte se radi in počohajte vsak svojega ljubljenčka po glavi in ga imejte radi še zame!
Papa
Lena
