Kk fino je, da obstajajo fotoaparati in fotografije. Super je če lahko človek kdaj pa kdaj pogleda nazaj in se nasmeji vsemu kar je počel in kako je zgledal. Na slikah so lepi spomini, fajne in smešne stvari, pijane stvari, ljubezni, traparije, jeza, žalost, smeh. Vsega po malem. So stvari, ki človeku vedno znova pričarajo trenutke, ki jih mogoče sam že potiska v pozabo. Ohranjajo stvari žive in če drugega ne, je super da lahko se kdaj pa kdaj nasmehneš stvarem, ki so se zgodile.

Danes sem končno vse slike spravila na računalnik in sma zdej z Nežo najbrž cele 2 ure gledale slideshow ob spremljavi sila smešne glasbe. Tako da je vse skupaj bilo še bolj…ne vem kako bi se to sploh izrazilo…ne, preprosto ne znam povedat. Glasba je bila v glavnem res smešna:)

Ko pridem s Tajske, dam pa vse slike (no, izbrane seveda) razvit in lepo sortirat v albume…le tako imajo slike zame pravo vrednost. Le tako lahko v njih zares uživaš. Na računalniškem ekranu je to pač le slika, ko pa držiš v roki pravo fotografijo, mislim da se šele takrat lahko zares vživiš. Se pravi komaj čakam, da si uredim albume, nakupim okvirje, da bodo naše dogodivščine krasile mojo sobo v Ljubljani in doma. Jupi!:)

Read the rest of this entry »

Na tekmi je blo super…kot je tam zmeraj super. Te tekme so nam postale že takšna stalnost in popetritev našega vsakdana, da si sploh ne znam predstavlat kk bi blo, če bi naenkrat nehali hodit nanje. Zdej se smatram že kot pravo navijačico RK Celja Pivovarne Laško. Tudi na sobotni tekmi so pokazali, da so še vedno odlična ekipa, ki kljub kar nekaterim zamenjavam in odhodom, ostaja resna kandidatka za evropski vrh. To se tudi spodobi, ker Celjani so pa le Celjani. Ko uredim slike, bom par utrinkov seveda nalepila tudi sem.
Danes sem skoraj znorela, ker sem nekje založila karto za tekmo prihodnji teden, kar bi bilo resnična škoda in poleg tega še velika zguba zame, saj bi praktično stran vrgla kar nekaj denarja. Hvala bogu sem jo potem našla - seveda na najbolj nemogočem mestu ever…na dnu nahrbtnika.

Minil je torej prvi dan v Ljubljani po praznikih…nič posebnega bom rekla. Najprej pisanje naloge za psihologijo ob 8h zjutraj, potem služba in potem še fax ter zaslužena večerja. Zdaj pa se obeta zopet spokojn večer ob poslušanju Pop Designa, ki ga je Neža potegnila nekje globoko iz preteklosti slovenske glasbe in sedaj zganja neko nostalgijo. Sej vem…človek včasih rabi malo duševne hrane, da se bolje počuti. Prav je tako. Življenje in ljubezen nista fer, nikoli nista bila in na žalost najbrž nikoli ne bosta…zato pa mamo odlične nadomestke za tovrstni manko. Prav je tako.

Lep in nostalgičen pozdrav iz Ljubljane;)

Read the rest of this entry »

Že dva dni se ukvarjam s skeniranjem reklamnih oglasov, za našo raziskovalno nalogo. Upam da bo na koncu vse skupaj dobro izpadlo, ker gre res počas in je zelo zamudno, zato bi blo edino prav, da bo raziskovalna naloga ocenjena odlično. To bi si cela naša skupina zaslužila.

Drgač pa pravzaprav nič novega, počasi že odštevamo dneve do Tajske…čez natanko 26 dni se bomo namreč vkrcali na letalo in poleteli proti daljnemu vzhodu, vročemu soncu in prijaznim ljudem. Po svoje že komaj čakam, po drugi strani pa se vedno ko se spomnem, pojavijo zametki “rajzefiberja”:)) Po moje se bomo meli odlično…sma se glih dans z Damjanom pogovarjala kk fajn bo en mesec sredi zime skakat naokoli v kratkih hlačah:) Včeraj smo meli še en sestanek, glede Tajske…ne vem sicer kaj točno smo se zmenli:), ampak je blo vseen prijetno druženje.

Tako, zdaj grem pa naprej skenirat, da vse probam dans v mape uredit, potem pa gremo z Nežo in Nino v Celje na tekmo. Jupi, komi čakam! Da naši pobi zmagajo!

Go Cele, GO!!!