Potem, ko sem se celo včerajšnje dopoldne preganjala okrog s Suši, sma se s Petjo odločle, da se po kosilu podama malo na sprehod. Pa se je zgodilo tako, da sma hodile kar dobršen del dneva. Če nekako izračunam, sma prehodile približno 15 km. No ja, nekaj je. Bil je res prijeten dan, kot nalašč za to, da ga je človek preživel zunaj. Na poti sma srečale tudi belouško, ki se je zvijala po poti, tako da je Petjo od strahu kar zvijalo. Meni je bilo vse skupaj kar precej smešno…pa ne samo zaradi panike, ki je grabila Petjo, temveč predvsem zaradi “veličine” ubogega plazilca, ki v dolžino ni meril več kot kakšnih 20 cm :)
Je pa res, da belouške prej še nikoli nisem videla in da zdaj zares vem, da ima res bela ušesa:D

Kupila sem si tudi barvo za lase, ker me je poletje, morje in sonce čisto splajhalo, tako da se morm mal pofarbat. Upam da bo lepo.
Se oglasim še kaj tekom današnjega dne, zdaj pa nas čaka obrezovanje žive meje pri bici. Delo kliče!:)
Ps: Neža, to je pa še nekaj samo zate;)buhuhuhu!

Danes je bil zelo poseben dan, saj ima Silvija rojstni dan. Zato naj bo del mojega današnjega zapisa namenjen njej. Sicer sem ji voščla že dopoldan, pa vendar bi ji še enkrat zaželela vse najboljše, pa rekla:

Sicer pa sem danes skoraj cel dan preživela v Ljubljani. Že ful dolgo nisem bila tam in prav pasalo je spet posedeti na našem balkonu in čvekati s cimri ob kozarcu piva. Se že prav veselim, da bo oktober:) Ko bo listje spet padalo z neba, ko bo vse v očem prijaznih barvah, ko bo Ljubljana zopet tako polna življenja in ko bomo še enkrat nabasali torbe s “šolskimi potrebščinami” in se podali faxu naproti, posedali ob prijetno dišeči kavi v Netu in tako naprej…e, fajn bo:)
Pa takrat ma še poseben čar vračanje na koroško…človek pravzaprav šele takrat spozna kako zelo rad ima te kraje…ah ja, bluzim.:)

Lep večer, jutro ali dan vsem, ki bote to brali;)

Danes že celo dopoldne čistim hišo, saj prideta domov z dopusta mama pa ata. In valda da je treba si večino dela pustit za zadnji dan. No ja, sej tk umazano pa tut ni blo. Drgač pa sem si zjutraj, ko sem odprla oči privoščila ogled filma Just like heaven, pa čeprav sem ga že enkrat gledala. Prav prilegel se je za jutranje ure, pa še tako prisrčen je, da človeka kar pogreje:) Če ste za “sladko”, ogled toplo priporočam.
Včeraj nisem imela časa, da bi kaj napisala v moj blog, saj mi je dan zelo hitro in zelo prijetno minil. Po dolgem času sem si zopet privoščila nekajurno čvekanje po telefonu (natančneje kar dobro uro in pol). Včasih to res paše, čeprav se človek pravzaprav ne pogovarja nič pametnega. Je blo pa vsaj smeha veliko:)
Sem pa zvedela kar nekaj stvari o Nežinih ambicioznih načrtih. Kaka faca je…je namreč v največji noriji, kar se učenja in izpitov tiče, pa vendar je z mislimi vse prej kot pri učenju. Šla bi skočit z letala, šla bi žurat na Pag, šla bi na jadranje, najela bi osebnega trenerja…in še polno takih stvari. V novem zagonu, z miljardo stvarmi za počet. Kk fajn da ji dogaja in za začetek si je včeraj privoščila polet z letalom (škoda da sem jo zamudila v zraku in nisem mogla mahat).

Zvečer smo se z Damjanom, Saro in Žigom odpeljali v Celje na bowling. Bil je trd boj, vendar naj se že na začetku pohvalim, da sem zmagala:)) ( še nikoli mi ni uspelo zmagat…wiiii, vej da gov mi!!)

Tu mam tudi uradni dokaz za to, hehe. Sicer pa sem js pod črko L, tretja od zgoraj navzdol;) Bowling je res fajn igrat, če bi imela malo več denarja, bi si ga definitivno privoščila malo pogosteje (če seveda zanemarimo dejstvo, da sem ga v tednu dni igrala že drugič:P). Zdaj pa še nekaj utrinkov iz Celja:

Kot sem obljubila moram najprej poročat kako je bilo na pikniku…če povzamem z zgolj parimi besedami smo dobro pili in še boljše jedli. Šef kuhinje je sicer pripravil “malček” preveč vsega, tako da smo bili že včeraj povabljeni še na kosilo:) sicer pa je večer minil v prijetnem vzdušju in dobri družbi, zgodilo pa se ni nič tako dramatičnega, da bi mogu človek o tem karkoli razpravljat…
Danes sma z Damjanom že zjutraj odšla pomagat “pospravit” ostanke preteklega večera ter na partijo taroka. Ful mi je fajn igrat tarok, se mi zdi taka fajna, domiselna, smiselna in zanimiva igra. Nekako se je ne moreš kar tako naveličat kot recimo remija ali šnopsa, pa se mi zdi da ni važno kako dolgo že igraš, vedno se naučiš kaj novega.
Preostanek dneva smo preživeli skupaj s sestrično Saro, ki je prišla k nama na počitnice:) Ji poskušama prebrodit skozi težke trenutke in upam, da bo kmalu bolje.
Ne vem…zopet so se pojavile težave pri pitju alkohola…če se človek odloči, da se ga bo napil ali zgolj popil malo več…mu to vsekakor ne bo uspelo. Mislim, da je to pravilo in vsekakor ne izjema!:)
Se opravičujem ampak danes res nimam kaj povedati…bom drugič bolj produktivna, obljubim!

Evo mene spet…danes je tako lep sonček, da me kar razganja od energije (no seveda to malo pretiravam pa vendar)…kaj bi si človek lahko lepšega sploh želel…spala sem do 11h, potem spet malo poležavala in Damjanu malo kravžljala živce ter trpela napade naše mlade nadobudne Suši, ki se bori z najinimi rokami kot da bi bile najmanj podivjani velikani iz kakšne pravljice. Ah, glavn da ji dogaja, je pa ja konc koncov še otrok. Seveda se mora ob vsem neutrudnem divjanju tudi ta “otrok divjine” enkrat utrudit in sedaj kot tak mali angelček spančka na moji postelji. Ma, človek se kr razneži ko to vidi.:)
Drgač vsekakor ni nič novega, razen tega, da sma se z Damajnom danes lotila čiščenja akvarija našima želvama, ki zdaj (hvalabogu) zopet vidita skozi steklo.

Verjamem, da se jima čist akvarij zdaj zelo dopade. U, poleg tega pa se je z želvami spoznala Suši, ki je najprej ležala na tleh in se pretegovala, ko pa je želva začela hodit po tleh, pa je Suši kar pognalo pokonci in takoj si jo vso nasršeno zaslišal:”phhhh”:) ampak smo kaj hitro ugotovili, da je samo “glasna”, sicer pa nič kaj pogumna. Se je nekako skos pripravljala kako bo izvedla napad na plazečega se stvora v njeni bližini, pa ni blo potem nič od tega. Ah ja, človek jo mora imet rad. :)

Če bi rekla, da sem že pridna kar se učenja tiče, bi se na veliko in debelo zlagala…zato tega ne bom rekla:) se pa veselim današnjega večera, ko grema z Damjanom na piknik, zna biti zanimivo. Poročam torej jutri.

LP, Lena

Sicer še nisem ravno repičana da obvladam vso to blog zadevo, pa vendar…človek more poskusit…sej če mi ne bo všeč, itak lahk vse skup pošlem nekam, pa ne bo nihče utrpel škode:) V bistvu sploh nisem prepričana, da imam dovolj zanimivo življenje, da bi branje mojega bloga komu polepšalo dan, mu morda dalo za mislit, mogoče bi se kdo zamislu nad tem, da so očitno še kateri, ki so bolj čudni kot on…ma sej ni važno, če ga bo kdo samo brezvoljno prebral bo že super:) V
bistvu za moj prvi vpis niti ne bi kaj preveč pisala (niti se ne bi hvalila s kakimi “hudimi” dogodki današnjega dne…razn tega, da bi se s tem pisanjem še enkrat opomnila, da bi morda bil čas, za kakšne produktivnejše stvari, kot je sedenje za računalnikom in pisanje bloga…kot naprimer…hm…i don’t know…lahk bi se začela morda…(samo morda) učit, kajti naslednji petek se nezadržno približuje…ah ja…o tem drugič, danes je danes, jutri bo pa popolnoma drug dan…poln modrosti…hopefully:) )