Tako težko je povedati kaj  o sebi…to vedno najlažje povejo tisti, ki me najbolje poznajo…pa vendar…lahko poizkusim…lahko povem kaj si želim biti, samo drugi pa lahko povejo ali mi to tudi uspeva…

Trudim se biti:

- prijazna…

- dobrovoljna…

- večni optimist…

- poizkušam komu polepšati dan…

- nasmejana…

- globoko čuteča…

Moje slabosti…hm…odložna…čist preveč…premalo me zanimajo “resne plati življenja”…največjo šibko točko pa vsekakor vidim v tem, da si pustim skakat po glavi, brez da bi ljudem povedala, kar jim gre…ampak zato sem pač sama kriva…

Kaj si najbolj želim:

- biti najboljša prijateljica svoji Aši…

- biti najboljša punca svojemu fantu…

in predvsem…

- biti NAJBOLJŠA MAMA svojemu malemu sončku…svoji Špeli…

V splošnem pa…verjamem, da je življenje zares lepo, verjamem v to, da lahko živiš svoje sanje, ter da pravljice niso zapisane le v otroških knjigah…da lahko slediš in najdeš sonce, tudi ko je svet zavit v meglo…

Res je, kar pravi mali princ…da je bistvo očem skrito…če gledamo s srcem, imajo stvari zagotovo druge oblike, svetlejše barve in predvsem so lažje dosegljive…:)